Kmetijsko okoljska podnebna plačila
Družba Jeruzalem Ormož SAT d.o.o., z dnem 13.05.2015, kandidira za izplačila Kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil.
Naziv aktivnosti: Kmetijsko – okoljska – podnebna plačila (ukrep 10)
Cilji: Zmanjšati vplive kmetovanja na okolje
Pričakovani rezultati: Ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.
Povzetek: Ukrep kmetijsko – okoljska – podnebna plačila (ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo obvezne standarde, to je običajno kmetijsko prakso. To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. S temi plačili se kmeta »nagradi« kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.p>
Družba Jeruzalem Ormož SAT d.o.o. je vključena v naslednje pod ukrepe:
1. OPERACIJA POLJEDELSTVO IN ZELENJADARSTVO
Operacija »Poljedelstvo in zelenjadarstvo« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. K izboljšanju stanja tal in voda prispeva z izboljšanjem rodovitnosti in strukture tal, povečevanjem mikrobiološke aktivnosti tal, varovanjem tal pred škodljivimi vplivi vremena (zaskorjenost, izguba vlage, erozija), fitosanitarnimi učinki (manjša zapleveljenost, manjša prisotnost škodljivcev in povzročiteljev bolezni) ter preprečevanjem izpiranja hranil v podtalje.
2. OPERACIJA HMELJARSTVO
Operacija »Hmeljarstvo« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. K izboljšanju stanja tal in voda prispeva z obogatitvijo tal z organsko snovjo in hranili, povečevanjem deleža humusa v tleh, izboljšanjem zračno vodnega režima v tleh, preprečevanjem nekontroliranega gnitja in samovžiga hmeljevine, kar omogoča pridobivanje kvalitetne organske mase in njeno vračanje na kmetijska zemljišča.
3. OPERACIJA VODNI VIRI
Operacija »Vodni viri« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks in se izvaja na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda in območjih vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda. Namenjena je ohranjanju ali izboljšanju kakovosti vodnih virov, prispeva pa tudi k ohranjanju in izboljšanju lastnosti in rodovitnosti tal.
Naziv aktivnosti: Dobrobit živali (ukrep 14)
Cilji: Spodbuditi rejce k izvajanju nadstandardnih oblik reje živali.
Pričakovani rezultati: Pozitivni vpliv nadstandardnih oblik reje živali na počutje živali in proizvodne rezultate ter kakovost živil živalskega izvora.
Povzetek: Zdravje in dobrobit živali sta pomembna tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter kakovost živil so pomembni cilji, ki jih skuša doseči večina razvitih držav. Zaradi zavedanja, ki ga priznava Lizbonska pogodba, da so živali čuteča bitja, ki čutijo ugodje in bolečino, je potrebno zagotoviti, da pogoji bivanja in postopki pri ravnanju z rejnimi živalmi ne vključujejo aktivnosti, ki negativno vplivajo na dobrobit živali.
Glavne aktivnosti: Izvajanje načinov in oblik reje živali, ki upoštevajo vidike dobrobiti živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja ali običajno rejsko prakso.
Naziv aktivnosti:Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)
Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Pričakovani rezultati: Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.
Povzetek: Slovenija ima velik delež kmetijskih površina na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in viša stroške proizvodnje. To vodi v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in kmetijske krajine.
Glavne aktivnosti: Z vzdrževanjem kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji ohranjamo ne le proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, pač pa tudi razpoložljiv naravni vir, ki je življenjski in gospodarski prostor za domačine kot tudi prostor za rekreacijo in preživljanje prostega časa za ljudi izven teh območij.
Vsi ti cilji so finančno podprti s podporo Evropske unije: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja : EVROPA INVESTIRA V PODEŽELJE.